Podstrešje

Isabelle in Luke sta se oresvetlila v podstrešje Halliwellovih. Belle se je prestrašeno opotekla, nato pa je iztrgala svojo roko iz Lukeove in stekla v kot. Luke se je hladno zasmejal. "Zakaj si me pripeljal sem?! Idiot!" je zakričala Rose in se poskušala presvetliti, a ji je Luke poslal energijsko kroglo in se je rajši umaknila.

"Zakaj?" je vprašal, potem pa se zasmejal. "Povej mi drugič če želiš da te ubijem pred demonom." Videl je, da se je hotela presvetliti, zato ji je vrgel energijsko kroglo. Zadela je steno. "Ne beži, nikamor ne moreš." Naredil je novo kroglo, vendar mu je spet pobegnila. "Napoj!" je rekel slabe volje in ga presvetlil. Vrgel ga je proti Isabelle. "Ne beži, no!" je ponovil. Videl je, da je hotela proti vratom, zato je zamahnil z roko in zabrisalo jo je v steno. "Nikoli. Se. Ne. Igraj. Z. Angelom." Oči so se mu nagajivo zabliskale in spremenil je obliko, vendar se je hitro spremenil nazaj. "Hudiča, moči mi slabijo." V hrbet mu je nekaj priletelo in opotekel se je naprej. Zagledal je Alvar in se namrdnil. "Super, zdaj pa imamo dva demona na kupu. Knjiga Senc!" je ukazal, da mu je priletela v roko. Divje je listal in na glas prebral urok. Zgodilo se ni nič, samo eksplodiralo je in Luke je tiho zaklel.

Alvar se je presvetlila na vznožje mostu in pogledala navzgor. Tisto kar je zagledala ji ni bilo najbolj všeč. No, ja angel je vsaj zamenjal svojo ujetnico, je pomislila brezbrižno in že ravno hotela oditi, ko se je spomnila, da bi jima mogoče lahko sledila. Presvetlila se je nazaj na vrh mostu in globoko vzdihnila, kmalu je začutila nit in ji sledila. Znašla se je v neki sobi, po vsej verjetnosti na podstrešju. Demonka in angel sta bila na drugi strani in nista je še opazila. Alvar je namerila in z eksplozijo zadela Lukov hrbet.

Isabelle je izkoristila priložnost in mu poslala ognjeno kroglo. Lukea je oplazila, vendar je proti Belle hitro poslal svečnik, ki jo je zadel v roko, da ni mogla poslati druge ognjene krogle. Takrat je nad Lukea ognjeno kroglo poslala Alvar, a se ji je ta izmaknil. Rose je zagledala Knjigo senc na tleh in se pognala za njo. Roka jo je od udarca bolela, a je odločno zagrabila knjigo. "Ne!" je zavpil Luke in se presvetlil poleg nje. Zagrabil jo je za poškodovano roko, da je izpustila knjigo in nekoliko sklonila glavo. Takrat se je poleg njiju presvetlil Edward. Na obrazu je imel zlobo in brez da bi se sklonil, je dobil Knjigo senc. "Kdo si ti?!" je ogorčeno zavpil Luke in izpustil Belle. Edward je z prosto roko poslal ognjeno kroglo v Lukea in Luke na to ni bil pripravljen. Skoraj bi ga že dosegla, ko se je nenadoma zamrznila. "Luke!" je zakričala njegova mama. Luke je nenadoma prijel Rose spet za roko in se presvetlil. Še preden se je njegova mama spopadla z Edwardom, je pogledal po sobo. Nikjer ni opazil Alvar. Z Isabelle se je presvetlil v mestni park.

Luke se je ozrl k Alvar. "Pozdravljena, Alvar." Nasmehnil se je, potem pa ga je spet zadela ognjena krogla. Tiho je zaklel in od nikjer se je pojavil še tretji demon. "Kdo hudiča si ti?!" je vprašal in se sklonil, vendar je kroglo ustavila Piper. "Pazi, mami!" je rekel in se z vso silo zaletel v Edwarda. Ta ga je z nekim nožem porezal po roki, vendar se za to ni zmenil. "Pusti ga!" je rekel tiho in ga presvetlil v mestni park. "Mami, prosim, povej Page kje smo." Potem se je presvetlil, Piper pa je rekla: "Luke, samo pazi nase!" Pokimal je in se vrgel nad Rose ter jo presvetlil.

"Oh, kar naenkrat več moje ime? Torej veš tudi kdo sem? impresivno angelček."Njen glas je bil posmehljiv in nekoliko izivalen. Nato se je boju pridružil še Edward. Alvar ni mogla niti slediti dogajanju, tako hitro se je vse odvijalo. Ko je v sobo stopila Piper se je Alvar presvetlila za njen hrbet. Piper je bila tako zatopljena v dogajanje, da tega sploh ni opazila. Edward se je presvetlil, za njo pa še Isabella in Luke. Alvar je ostala sama s Piper, ki se je obrnila v trenutku, ko ji je Alvar v trebuh zabodla nož. Srebrno se je zabliskalo in Piper je padla na tla. Alvar se je sklonila in izvlekla nož iz katerega je še kapljalo. "Nevihtni nož" je rekla mirno. "Ni tak kot drugi noži. Umrla boš v naslednjih štiriindvajsetih urah." Ledeno se je nasmehnila. "V hudih bolečinah." Iz žepa svoje plašča je potegnila stekleničko in jo podržala pod konico noža. Kri je kapljala vanjo. "Tole potrebujem, zaradi tvojega sina" Je rekla in stopila k vratom. Preden je iztopila iz sobe se je še enkrat obrnila k postavi na tleh. "Predaj mu sporočilo. Boš?" Njen glas je bila nenavadno ljubezniv. "Ni še konec." Izginila je.

Luke se je presvetlil na podstrešje. "Mami!" se je zadrl in stekel do nje. "Je bil... Nevihtni nož?" je tiho vprašal in se stresel. Sam je bil ubit s prav takšnim orožjem. "Kje je?" je vprašal z ledenim glasom. "Knjiga senc!" je ukazal in si jo presvetlil v roko. Prijel jo je in odprl na neki strani o orožju. "V 24 urah naj bi bil mrtev. Ampak to se ne bo zgodilo." Pogoltnil je slino in solze. "Vse bo okej," je pomirjujoče rekel in prepričeval sebe ter druge. "Isabelle Mathews!" je ukazal in presvetlil demonko.

Isabelle se je presvetlila na podstrešje. Zaradi udarca je še vedno bila v sedečem položaju in ko se je dokončno presvetlila, je le omahnila na tla. Stemnilo se ji je pred očmi in izgubila je zavest.
****
Belle je počasi odprla oči. Najprej ni prepoznala kraja, a je nato ugotovila, da je na podstrešju. Razgledala se je po sobici. Ležala je na plesnivem kavču. Počasi se je dvignila in se prijela za glavo. Takrat se je spomnila vseh dogodkov. Nikoli več se ne želi vrniti k očetu v Podzemlje. Še sama ni vedela, zakaj tako sovraži ta kraj. Popravila si je lase in počasi vstala. Sprehodila se je po podstrešju in opazovala čudne stvari, ki so bile postavljene na policah. Zadnje, kar se spomni, je, da jo je nekdo presvetlil sem. Se ji je samo zdelo ali je bil res Luke? Zaradi razmišljanja, ni opazila bližnjih kozarcev, ki so bili skrbno zloženi. Z nogo je ponesreči udarila ob njih, in vsi so se podrli. Zaslišalo se je vzpenjanje po stopnicah. Belle je stekla za vrata in počakala, da tisti vstopi.

Luke je pogledal demonko, ki se je presvetlila. Na glavi je imela grdo buško in pogledal je Piper. "Mami, vse bo cool." Tiho je pogoltnil slino in položil demonko na kavč. "Lahko hodiš?" je tiho vprašal in ji pomagal na noge. "Pridi, greva v kuhinjo." Popeljal jo je po stopnicah in jo položil na kavč.
****
Luke je tiho stopil na podstrešje. Slišal je, da so kozarci žvenketali in tiho je zaklel. Stopil je skozi vrata, ko ga je nekdo mahnil skozi vrata. "Auva!" je rekel tiho in prijel Belle za roke. "Nehaj, no!" Presvetlil je napoj in ga vrgel v Isabelle. "Oprosti, vzel sem ti moči. No, vsaj za naslednjih osem ur." Vrgel se je na kavč in ponovno pogledal v Knjigo Senc.

Isabelle je obupano zaječala, ko ji je Luke rekel, da ji je vsaj za osem ur vzel moči. Tiho je zaklela. Torej, ko dobim spet nazaj svoje moči nazaj, bom odšla. Nekaj moram narediti. Samo vrniti se nočem. "Vse okej?" je začudeno vprašal Luke in dvignil pogled z knjige. "Ja, ja. Samo... zakaj be še zmeraj nisi ubil?" je rekla Belle in si vrgla lase nazaj.

"Ne jamraj!" je ostro rekel in jo prestrelil s pogledom. "In nikamor ne boš šla." Pritisnil je gumb na zapestni uri in nastavil na 07:30:00, da nebi zamudil časa ko bi vrgel nov napoj Isabelle. Bral je naprej in pogledal Belle. "Vse okej?" je presenečeno vprašal. Zarežal se je in se sklonil bližje. "Ni očitno? Skupaj bova šla v Podzemlje in ti mi boš pomagala ubiti te preklete demone, ki nimajo za burek!" je jezno in hladno rekel.

Belle se je narejeno zasmejala. "Ne briga me, kaj boš naredil s temi demoni, ampak mene ne spraviš več v Pozemlje. Nikoli!" "O, pa boš šla zraven. Imel te bom za orožje, tako mi demoni ne bodo mogli ničesar narediti." "Verjemi ali ne, demoni me bodo rade volje ubili zraven tebe. Zato daj mi moje moči, takoj! Da se lahko potem poberem iz tega prekletega mesta!" Luke jo je presenečeno pogledal in počasi odložil knjigo. Vstal je, stopil proti njej in rekel:"Pa kaj je s tabo no?!" Rose je zagrabila steklenico, ki je stala na mizici poleg nje, jo strla in se pri tem porezala po roki. Nato je ostri konec steklenice namerila proti Lukeu. "Ne približuj se mi."

"Si prepričana? Konec koncev je tak tvoj atek. No, pa saj je vseeno. Lahko ga ubijem. In moči še kar nekaj časa ne boš imela." Zarežal se je in ji pokazal jezik. Odložil je knjigo in stopil proti njej. "Misliš da me bo tak kos stekla ustavil? Demoni ste tako neizvirni." Osredotočil se je na steklo in razneslo ga je. "Zdaj pa glej!" Osredotočil se je na Edwarda in on se je pojavil na podstrešju. Luke je pozorno pogledal Edwarda in mu ledeno zašepetal: »Dobro me poslušaj. Dam ti natanko deset sekund časa da mi poveš kaj več o nevihtnem meču. Deset.« Ledeno se je nasmehnil, Edawrd pa je trmasto molčal. »Devet. Osem. Sedem. Šest…« Z roko je naredil energijsko kroglo in štel naprej: »Pet. Štiri. Tri. Dve…« »Počakaj, no! Nevihtni meč je zelo močno demonko orožje. Ubije čarovnika in ga pred tem grozno muči.« Luke je zavil z očmi. »To že vem, ti kreten! Povej mi kako razveljaviti to sranje. Hitro.« »No prav, no! Sicer je zelo težko, vendar bi šlo. Vsaj če se malo potrudiš. Narediti moraš napoj za izničevanje in ga vreči v tisti nož.« Halliwell ga je spet prestrelil s pogledom. »No prav. Aja, mimogrede, nič.« »Kaj nič?« je presenečeno vprašal Edawrd, Luke pa je vanj vrgel kroglo. »Nič ne bo s tvojim življenjem,« je rekel tik po tem, ko je razneslo Edawrda. »Uživaj.« No super, postajam prav tak kot ti prekleti demoni. Zanima me kaj bo rekla Isabelle. Konec koncev je bil Edawrd njen prijatelj. Verjetno me bo poskušala ubiti, vendar bo zelo neuspešna.

Ko je Luke Isabelle uničil steklenico, je Belle jezno rekla:"Mi lahko vsaj pomagaš potem s temle?" Iztegnila je porezano roko. Luke ji jo je obvezal, nato pa se je nenadoma pojavil Edward. Isabelle je presenečeno pogledal, nato pa preusmeril pogled k Luku. Ko je Luke Edwarda izničil, je Isabelle brezbrižno rekla:"Zelo dobro, Luke. Še malo pa se nam boš lahko pridružil v Podzemlju. Samo da si ubil tega bedaka." Usedla se je na kavč in prekrižala noge. Zapeljivo si ej vrgla lase nazaj in počakala, kaj bo Luke naredil. S pogledom je opazovala Knjigo senc. Če bi jo lahko nekako dobila, bi ji oče odpustil. Ampak brez svojih moči ne more nič. Nič. Morala bo počakati, da ji bedak Luke vrne moči, potem pa bo že našla način, da ukrade Knjigo senc. Dvignila je pogled, saj se ji je Luke približal.

"Ja, lahko." Stegnil je roko in v glavi mu je odzavnjalo. "Srečo imaš, da ti pomagam. Zradi tebe imam glavobol." Obrnil se je k njen in se pomeljivo nasmehnil. "Me veseli, hvala." Stegnil se je h Knjigi in začel mešati napoj. Zakadilo se je in se nasmehnil. Približal se je Isabelle in se nasmehnil. "Lahko poskusiva na tebi če deluje?" je vprašal. "No, končan je. zdaj pa greva do tvoje prijateljice. Tiste, ki ima nož. Ah, kaj se bom igral." Priprl je oči in presvetlil nož. V njega je vrgel napoj in slišal je krik. "Kaj je to, hudiča?" je vprašal presenečeno, potem pa je vse potihnilo. "Končno." Pogledal je malo naprej in videl Piper, kako hiti k njem. "Mami!" je rekel vedro in stekel k njej. Objel jo je, potem pa v trebuhu začutil ostro bolečino. Stopil je korak nazaj in se zazrl v svoje telo. Iz trebuha se je svetlikal nož, Luku pa se je zvrtelo.

"Ha ha." je narejeno odgovorila Isabelle na Lukovo vprašanje. "Rajši ga preizkusi na sebi. Boš vsaj malo manj važen." Ko je zaslišala krik, se je nekoliko dvignila v kavču in se ozrla k vratom. Skozi njih je prihitela Piper in Luke jo je objel. Ko je v Luku zagledala srebn nož, je prestrašeno vstala in stopila do njega. "Kaj se je zgodilo?"

Luke je presenečeno zajel sapo in omahnil. Iz trebuha je potegnil nož in ga zabrisal stran. Pogledal je proti Piper, ki se je zlobno smejala. Potem pa je videl da se je Piper spremenila v Alvar. "Ti!" je rekel in proti njej poslal energijsko kroglo. Ni je zadela, Luku pa se je zvrtelo. Poskušal je stopiti na noge, vendar ga telo ni ubogalo. Z roko je pritisnil na rano, vendar je kri še naprej curjala.

Resno? Alvar? je pomislila Isabelle in pogledala Luka, ki se je držal za trebuh. Če mu zdaj pomaga, bo Alvar vse izdala očetu in tokrat se ne bom izvedla. Belle je hitro stopila k Alvar in rekla:"Pridi, zdaj se ne bo več izvlekel." Alvar je samo prikimala in se presvetlila. Isabelle pa je kolikor hitro je lahko pomislila na Lukovo mamo Piper in jo presvetlila. Rose se je še preden bi jo Piper lahko opazila, presvetlila.

Luke se je spravil na kavč. "Auva," je rekel tiho. "Mami. Dobro me poslušaj." V trenutku pa so se presvetlili demoni. "Urok!" Pomislil je na Page in na Phoebe in obe sta se presvetlili. "Ko v krogu, imenovanem dom, ni varnosti in tava zlo, območje bitij vseh naj bo očiščeno. Reši sestre tri, naj na klic naš odgovorjeno bo," je rekel Luke in se nasmehnil. "Dajte vse skupaj!" Sam se je ovil v zaščitni ovoj. "Ko v krogu, imenovanem dom, ni varnosti in tava zlo, območje bitij vseh naj bo očiščeno. Reši sestre tri, naj na klic naš odgovorjeno bo!" Demoni so iginili, Luke pa je tudi prekinil urok. "Ne, vse je okej," je rekel in se nasmehnil. Pogledal je naokoli in presvetlil Knjog. "Nevihtni meč je, samo njen vir moram najdeti." Našel ga je in se nasmehnil. "Page, vržeš prosim tole v enega izmed članov Triad?" Vzela je napoj in se presvetlila, čez 10 minut pa se je vrnila. "Končano," je rekla Page, Lukova rana pa je izginila.